Slovenija pozdravlja ukrepe proti Izraelu, ta napoveduje povračilen odziv

Slovenija pozdravlja ukrepe Evropske unije (EU) proti Izraelu. "EU mora odločno ukrepati," so na zunanjem ministrstvu zapisali v objavi na omrežju X, ki so jo opremili s ključnikoma "mir" in "rešitev dveh držav".

Izrael svari pred posledicami

Izrael je medtem posvaril EU pred posledicami v primeru uvedbe sankcij. "Predlogi komisije pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen so moralno in politično izkrivljeni, zato je treba upati, da ne bodo sprejeti, kot se je to vedno zgodilo doslej," je v današnji objavi na omrežju X zapisal izraelski zunanji minister Gideon Saar.

"Ukrepi proti Izraelu bodo škodovali tudi interesom Evrope. Na ukrepe (...) bomo ustrezno odgovorili, upamo pa, da to ne bo potrebno," je še sporočil. Saar je dodal, da bo Izrael ob pomoči prijateljev v Evropi "nadaljeval svoj boj" proti poskusom, da bi mu škodovali, medtem ko je "sredi vojne za lasten obstoj".

Kakšne ukrepe je EU napovedala?

Evropska komisija je predlagala začasen odvzem trgovinskih ugodnosti, ki jih Izrael uživa na podlagi pridružitvenega sporazuma z EU, je danes sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Ukrep bi lahko privedel do ponovne uvedbe carin na približno tretjino uvoženega izraelskega blaga. Hkrati je Bruselj ustavil tudi izplačila finančne pomoči izraelskim oblastem.

Kot je povedala Kallas, je komisija sprejela predlog za "delni suspenz trgovinskih ugodnosti", ki jih vključuje pridružitveni sporazum EU-Izrael. "V praksi to pomeni, da bo blago iz Izraela izgubilo preferencialni dostop do trga EU in da bodo na uvoz zaračunane carine, kakršne veljajo za katerokoli drugo tretjo državo, s katero EU nima sklenjenega prostotrgovinskega sporazuma," je pojasnil evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič.

Če bodo države članice potrdile predlog, bo EU znova uvedla carine na blago, katerega uvoz iz Izraela je bil lani vreden približno 5,8 milijarde evrov. To je 37 odstotkov vsega uvoza v 2024, vrednega 15,9 milijarde evrov. Carine bi znašale od nekaj več kot enega pa vse do 40 odstotkov, v posameznih primerih pa še več, navajajo viri na komisiji.

Uvoznike v unijo bi suspenz nekaterih trgovinskih določb sporazuma stal okoli 227 milijonov evrov, uvoznike v Izrael pa do 574 milijonov evrov, je ocenil Šefčovič. Članice EU so sicer lani v Izrael izvozile za 26,7 milijarde evrov blaga, pri čemer bo delni suspenz sporazuma vplival na približno 30 odstotkov izvoza.

Komisija je obenem predlagala sankcije proti skrajnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in Itamarju Ben Gvirju ter izraelskim naseljencem, ki so odgovorni za nasilje nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu, pa tudi proti članom politbiroja palestinskega islamističnega gibanja Hamas, je povedala zunanjepolitična predstavnica. Sankcije med drugim vključujejo prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU.

"Želim biti zelo jasna. Cilj ni kaznovanje Izraela, cilj je izboljšati humanitarne razmere v Gazi. Vse države članice se strinjajo, da so razmere v Gazi nevzdržne. Vojna se mora končati, trpljenje se mora končati, vsi talci pa morajo biti izpuščeni. Uporabiti moramo vsa orodja, ki jih imamo na razpolago, da bi to dosegli," je poudarila Kallas.

Podobno je v zapisu na omrežju X kasneje poudaril predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki je pozdravil predloge komisije za ukrepanje proti Izraelu.

"Ti ukrepi niso usmerjeni proti izraelskemu narodu. Njihov namen je pokazati, da Evropa ne more sprejeti dejanj izraelske vlade v Gazi in na Zahodnem bregu, ki so nedvomno presegla legitimno pravico Izraela do samoobrambe. Razmere v Gazi so katastrofalne in nesprejemljive," je še dodal Costa.

Predlagane ukrepe, ki jih je pred enim tednom v nagovoru v Evropskem parlamentu napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, bodo zdaj obravnavale države članice. Za suspenz trgovinskih določb pridružitvenega sporazuma bo zadoščala podpora kvalificirane večine, tj. 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU. Za uvedbo sankcij bo medtem potrebno soglasje vseh 27 članic.

Evropska komisija je zaradi kršenja človekovih pravic prebivalcev Gaze s strani izraelskih oblasti - kar je Bruselj ugotovil v okviru pregleda pridružitvenega sporazuma - že konec julija predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu EU Obzorje Evropa. Vendar pa ta predlog ni prejel potrebne podpore kvalificirane večine držav članic.

Komisija je sicer danes sprejela še odločitev o ustavitvi izplačevanja dvostranske finančne podpore Izraelu, za kar ne potrebuje potrditve v Svetu EU. Gre za financiranje sodelovanja z izraelskimi oblastmi v višini okoli 20 milijonov evrov.

Evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica je ob tem poudarila, da ukrep ne vpliva na podporo izraelskim nevladnim organizacijam in spominskemu centru Jad Vašem.